Besedna zveza trajnostni razvoj je v zadnjih nekaj letih nedvomno postala ena najbolj pogosto uporabljanih besednih zvez na različnih področjih in področji gospodarstva in podjetništva pri tem nista izjemi.
O trajnostnem razvoju se na svetovni ravni govori že od leta 1987, ko so Združeni narodi objavili poročilo norveške političarke Gro Harlem Brundtland, v katerem je zapisana definicija trajnosti in trajnostnega razvoja: trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.
Trajnostna naravnanost podjetij
Svet podjetništva se vedno bolj zaveda pomembnosti trajnostne naravnanosti delovanja in poslovanja. Redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Ariana Rejc Buhovac pojasnjuje, da ima trajnostna naravnanost tri vidike, in sicer so to družbeni, okoljski in ekonomski vidik. Po njenem mnenju je zadnji vidik pogosto izključen in predvsem narobe razumljen. Pri ekonomskem vidiku namreč ne gre za uspešnost podjetij temveč za njihov prispevek k celotnemu gospodarstvu, kar lahko pomeni na primer tudi ohranjanje ali razvijanje novih delovnih mest. Po njenem mnenju je sodobno podjetje, ki je družbeno odgovorno oziroma trajnostno naravnano tisto podjetje, ki vse tri vidike trajnosti uspešno vključuje v svoje poslovne procese.
Ključna pri vpeljavi trajnostnega razvoja v podjetjih pa je podpora vodstva podjetja, vloga predsednika uprave ali generalnega direktorja je namreč odločilna pri tem, ali bo trajnostna vizija podjetja uveljavljena ali ne. Tega se na primer zaveda tudi direktorica družbe AMZS, Lucija Živa Sajevec, pod njenim vodstvom se je družba obrnila v bolj trajnostno smer delovanja, zlasti na področju upravljanja z zaposlenimi, kjer se rušijo nekdanje hierarhične strukture, raznolikost pa je postala glavna vrednote, ki povezuje zaposlene. V svojem delovanju pa se ukvarjajo tudi z raziskovanjem in spodbujanjem trajnostnih modelov mobilnosti, med drugim se zavzemajo za zmanjšanje avtomobilskega prometa na cestah, ki povzroča zastoje in vzpostavljanje ekosistema, ki bi združeval različne vidike trajnostne mobilnostne strategije.
Pod okriljem nizozemske pivovarske družbe Heineken pa se k trajnostnemu delovanju vedno bolj zavezuje tudi družba Pivovarna Laško Union, ki ga vodi Zooullis Mina. Po njegovih besedah se družba, ki je v prostoru prisotna že 200 let, zelo dobro zaveda vpliva, ki ga ima na okolje. Tako so ustvarili trajnostno strategijo Varimo boljši svet, s katero v pivovarni povezujejo prizadevanja vseh zaposlenih, ki verjamejo, da s svojim delovanjem lahko svet spreminjajo na bolje. V svoji strategiji so posvojili kar šest od sedemnajstih ciljev, ki so jih za doseganje trajnostnega razvoja zastavili Združeni narodi, kot del trajnostnega razvoja pa v pivovarni vidijo tudi osredotočanje na brezalkoholno pivo, saj se zavedajo, da alkohol za ljudi lahko predstavlja nevarnost.
Trajnostno naravnani potrošniki
Veliko vzpodbudo za korak v smer trajnostnega razvoja pa za podjetja nedvomno predstavljajo vedno bolj trajnostno osveščeni potrošniki, ki jih je tudi v Sloveniji vedno več. Za okoljsko bolj ozaveščene veljajo, tako v tujini kot pri nas, predvsem mladi. Gonilno silo razpršenih gibanj mladih, ki se borijo za boljše ravnanje z okoljem na globalni ravni predstavlja mlada Švedinja Greta Thunberg, pri nas pa so se mladi združili v gibanje Mladi za podnebno pravičnost.
V svetu vedno večje stopnje ozaveščenosti o pomembnosti trajnostnega delovanja tako na področju družbe in predvsem na področju ohranjanja okolja bodo tako preživela samo podjetja, ki se bodo tem težnjam prilagodila in ponotranjila nazore trajnostnega ravnanja.